Vabilo na pogovor o nacionalnih smernicah za podnaslovno prevajanje



Vabimo vas na pogovor o nacionalnih smernicah za podnaslovno prevajanje, na katerem se bomo seznanili tudi z norveškim modelom. Norveška je v Evropi zaorala ledino s pripravo smernic podnaslovnega prevajanja na državni ravni in jih tudi vključila v svojo zakonodajo. Več o tej izkušnji nam bo povedal Henrik Walter-Johnsen. Pomena nacionalnih smernic se zaradi čedalje večjega števila ponudnikov avdiovizualnih vsebin in posrednikov prevodov ter nacionalnih posebnosti vse bolj zavedajo tudi v drugih državah – v Evropski uniji so svoje smernice že oblikovali na Danskem in Hrvaškem, drugod so v nastajanju.

Pogovor bo v angleščini v torek, 8. oktobra 2019, ob 11. uri na Tomšičevi 12 v Ljubljani (pritličje, sedež društva Slovenskih književnih prevajalcev in Lektorskega društva Slovenije). Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite do ponedeljka, 7. oktobra, do 12. ure na e-naslov dsftp.drustvo@gmail.com.

S prisrčnimi pozdravi
Polona Mertelj
predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev


Henrik Walter-Johnsen je podpredsednik Društva norveških prevajalcev avdiovizualnih vsebin (NAViO) ter avtor in projektni vodja (razvoja) norveškega modela. Je podpredsednik evropske sekcije Mednarodne zveze prevajalcev (FIT Europe) in posebni svetovalec Evropske zveze društev prevajalcev AV-vsebin (AVTE). Gospod Walter-Johnsen je tudi član upravnega odbora AVTE-ja in podpredsednik mednarodne sekcije NAViA. Bil je projektni vodja razvoja norveških meril za kakovostno podnaslovno prevajanje. Je tudi vodja najbolj obiskane spletne delavnice za prevajalce na Norveškem in član organizacijskega odbora konference Oversatte Dager. Je član FIT-ove sekcije za AV-prevajanje in član AVTE-jeve sekcije za širitev članstva v Evropi.  Gospod Walter-Johnsen je magister jezikoslovja s 13-letnimi izkušnjami na področju AV-prevajanja.

Razpis za nagrade DSFTP za leto 2019

Izdajatelj razpisa: Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (v nadaljevanju: Društvo oz. DSFTP) 
Datum objave razpisa: 13. 6. 2019
Datum zaključka razpisa: 15. 9. 2019
Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev na podlagi "Pravilnika o nagradah Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev" razpisuje naslednje nagrade za vrhunske prevode avdiovizualnih vsebin iz tujih jezikov v slovenščino in iz slovenščine v tuje jezike:
– nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo,
– društvene žanrske nagrade.
Te so:
– nagrada za podnaslovni prevod celovečernega igranega filma v slovenščino;
– nagrada za prevod celovečernega animiranega ali igranega filma za sinhronizacijo v slovenščino;
– nagrada za prevod dokumentarne oddaje ali dokumentarnega filma s področja družboslovja in humanistike v slovenščino;
– nagrada za prevod poljudnoznanstvene oddaje ali poljudnoznanstvenega filma s področja naravoslovja in tehnike v slovenščino;
– nagrada za prevod igrane nadaljevanke ali nanizanke v slovenščino;
– nagrada za prevod otroške risanke ali risane serije, otroške ali mladinske oddaje ali serije oziroma filma v slovenščino;
– nagrada za prevod celovečernega filma, dokumentarne oddaje ali otroške oddaje v tuj jezik.
Kdo lahko predlaga kandidate za nagrado in kako:
Kandidate za nagrado lahko predlagajo posamezniki, ustanove s področja medijev in društvena komisija. Prevajalec se lahko predlaga tudi sam.
Predlagatelj mora svoj izbor pisno utemeljiti. Pri tem mora upoštevati kakovost, zahtevnost in pomembnost prevoda oziroma prevajalskega opusa.
Predlagatelj na naslov Društva s pripisom "Nagrade DSFTP 2019" pošlje svoj predlog, v katerem mora navesti svoje podatke (ime in naslov), kraj in datum, ime in priimek kandidata, vrsto nagrade, za katero ga predlaga, in podatke o prevodu, ki ga predlaga za nagrado (pri nagradi za življenjsko delo se podatkov o prevodu ne navaja). Svoj predlog mora pisno utemeljiti. Predlagatelj lahko po elektronski pošti dobi obrazec društva, veljavni pa so vsi predlogi s popolnimi podatki.
Predlagatelj o predlogu obvesti kandidata za nagrado.
Kaj mora storiti kandidat:
Kandidat za društveno žanrsko nagrado v razpisnem roku na e-naslov Društva s pripisom oziroma z imenom zadeve "Nagrade DSFTP 2019" pošlje:
- prevod v elektronski obliki v formatu z določenimi časovnimi kodami (zaželen format je .srt);
 - izvirno besedilo (če mu je na voljo);
- video posnetek v enem izmed običajnih formatov, ki jih prepozna večina video predvajalnikov (vmw, avi, mp4, mpg), in sicer prek storitve We Transfer; in
- lastnoročno napisano in podpisano izjavo, da je avtor prevoda, predlaganega za nagrado.
Kandidat za nagrado za življenjsko delo Društvu ne predloži ničesar.
Kdo obravnava predloge za nagrade in kdaj:
Predloge, prejete v razpisnem roku, obravnava društvena komisija za nagrade in priznanja, ki v desetih tednih po zadnjem dnevu razpisnega roka odloči o nagrajencih.
Rok in način oddaje:
Rok za oddajo predlogov in dokumentacije je 15. 9. 2019
Predloge za nagrado se pošlje po navadni pošti na naslov Društva, Blažičeva 11, 1000 Ljubljana. Dokumentacijo se pošlje v elektronski obliki na e-naslov Društva (dsftp.drustvo@gmail.com) z imenom zadeve Nagrade DSFTP 2019.
Predlogi morajo prispeti na društveni naslov najpozneje s poštnim žigom z datumom zadnjega dneva razpisnega roka, elektronsko gradivo pa v e-sporočilu z datumom zadnjega dneva razpisnega roka.
Naslov Društva:
DSFTP
Blažičeva 11
1000 Ljubljana
"Nagrade DSFTP"
in:
Drugi podatki:
1)      Pravilnik o nagradah DSFTP najdete na spletni strani Društva: http://www.dsftp.si/http://www.dsftp.si/p/blog-page.html
2)      Upravni odbor Društva bo na društveni spletni strani in v medijih obvestil javnost o kraju in času podelitve nagrad.

Vabilo na predavanje o strelivu in orožju

Vljudno vas vabimo na predavanje gospoda Gorazda Tomiča, nekdanjega sodelavca Ministrstva za obrambo in sodelavca založbe Defensor.
Na predavanju se bomo seznanili z domačimi in tujimi izrazi za strelno orožje ter strelivo, pa tudi z najpogostejšimi napakami pri prevajanju besedil in vsebin s tega področja.

Predavanje bo v ponedeljek, 27. maja 2019, ob 17. uri na Osnovni šoli Valentina Vodnika (nova šola) na Adamičevi 16 v Ljubljani.

Kotizacija za člane in študente je 5 evrov, za nečlane 10 evrov.
Prijave sprejemamo do petka, 24. maja 2019, do 12. ure.

Kot prijava velja plačilo kotizacije, seveda pa bomo veseli, če boste prijavo potrdili tudi po e-pošti (dsftp.drustvo@gmail.si).
Podatki za vplačilo so:
TRR: SI56 6100 0000 3511 747
BIC banke: HDELSI22
Koda namena: OTHR
namen (obvezno): predavanje o orožju
Sklic - brez sklica
Referenca NRC


 







Filmski ustvarjalci in prevajalci, združimo se!
Podnapisi imajo pri mednarodnem uspehu filma ključno vlogo. Z razvojem pretočnih platform se je v zadnjih letih število tistih, ki gledajo podnaslovljene filme in nadaljevanke, korenito povečalo. Kakovost podnapisov pa je vse bolj prezrta. V teh časih si že vsak domišlja, da zna podnaslovno prevajati.
Leta 1976 je veliki scenarist Ernest Lehman nadobudnim filmskim ustvarjalcem na Ameriškem filmskem inštitutu dejal: "Tako rekoč vsak nezavedno meni, da ve o pisanju prav toliko kot scenarist. Ta niti pomisli ne, da bi režiserju govoril, kako naj režira, producentu, kako naj producira, igralcu, kako naj igra, in lučnemu mojstru, kako naj osvetli prizor. Vsi pa menijo, da scenaristu lahko povedo, kako naj piše."
Zamenjajte "scenaristu" in "piše" s "prevajalcem" in "podnaslovno prevaja", pa bo izjava opisovala sedanji položaj filmskih/avdiovizualnih prevajalcev in podnaslovne prakse. Vsi mislijo, da znajo podnaslovno prevajati. Menijo tudi, da to ne vzame preveč časa, da je poceni in da bi moralo postati še cenejše; da to zmore vsak, ki ima dostop do programja za podnaslavljanje, in da so prevajalci zgolj "ponudniki storitev".
Želimo, da bi se filmski ustvarjalci povsod po svetu zavedali, kako pomembno je, da njihove filme podnaslovno prevedejo poklicni prevajalci, ki obvladajo izvorni in ciljni jezik – predvsem pa filmski jezik. Vemo, da je film sad dolgega ustvarjalnega, finančnega in tehničnega procesa. Zato vemo, da moramo zelo paziti na to, kako bodo podnapisi videti na zaslonu – velikem in malem. Poskrbeti moramo, da se bodo zlahka brali ter se ujemali s sliko in ritmom filma. Povedano drugače, poklicni prevajalci vemo, kaj počnemo.
Veseli smo, da to priznavajo tudi drugi v filmski industriji. Bruce Goldstein, ustanovitelj ameriškega distribucijskega podjetja Rialto Pictures, je celo posnel izvrsten kratki dokumentarec. Njegov naslov, The Art of Subtitling (Umetnost podnaslovnega prevajanja), pove vse. V njem pravi: "Filmske prevode, tiste podnapise na dnu zaslona, redko opazimo. Razen če so slabi. In tako bi tudi moralo biti. Dobri podnapisi naj bi bili nevsiljivi. Skoraj nevidni."
Tudi mi menimo, da bi morali biti podnapisi nevsiljivi, saj so del filmskega jezika – če ga seveda ne motijo.

Film zunaj našega govornega območja tujim gledalcem ne pomeni kaj prida, če ni preveden. Vendar mora biti podnaslovno preveden tako, da gledalcem z drugega govornega območja omogoča enak užitek pri ogledu, kot ga imajo gledalci, ki izvirni jezik razumejo. Ko podnapisom to spodleti, jih opazimo tako, kot jih ne bi smeli – zmotijo gledalčevo spremljanje slike, dialoga in zvoka.
Nedavni primer – zelo obžalovanja vreden, glede na odmevnost v mednarodnem prostoru – je film Roma Alfonsa Cuaróna oziroma njegovi angleški in francoski podnapisi (verjetno pa tudi podnapisi v drugih jezikih). Oskarja za tujejezični film in fotografijo (skupaj z oskarjem za režijo) so mu podelili na osnovi različice z angleškimi podnapisi. Ta različica je veliko pod ravnijo, ki jo postavljajo poklicna merila podnaslovnega prevajanja (https://beta.ataa.fr/blog/article/roma-french-subtitles), poleg tega pa je krivična do osupljive fotografije, ki jo je ustvaril Alfons Cuarón, režiser in direktor fotografije. Kolikor vemo, so bili prevodi v druge jezike narejeni po angleški različici, in ne po izvirnem zvočnem zapisu v španskem in misteškem jeziku.
Roma je trenutno najbolj znan primer tega poraznega stanja. Vendar je bila vrsta takih primerov že prej. Kot poklicni prevajalci menimo, da se to ne bi smelo ponoviti. Še več, primer filma Roma je pokazal, da morajo filmskim ustvarjalcem, ki se odločijo, da bodo sodelovali pri opremljanju svojega filma s podnapisi, ustrezno svetovati poklicni podnaslovni prevajalci.
Filmski ustvarjalec vsekakor ima besedo pri tem, kakšne barve in zvok želi v svojem filmu. Vendar pri tem tesno sodeluje s profesionalnimi videotehniki in mojstri zvokovne obdelave, ki ga usmerjajo na poti do želenega rezultata. Enako bi moralo veljati za podnapise, ki so prav tako del filmskega jezika.
Poklicni prevajalci, ki obvladamo "umetnost podnaslavljanja", imamo občutek za pravilen prevod ter pravilno umestitev, obliko in vsebino podnapisa. Po najboljših močeh se potrudimo, da ustvarimo podnapise, ki se zlijejo s tkivom filma. Nismo "ponudniki storitev" – služimo samo filmom, njihovim ustvarjalcem in gledalcem.
Filmski ustvarjalci po svetu, stojimo vam ob strani in se trudimo po najboljših močeh, da omogočimo dostop do vaših filmov, nadaljevank in nanizank tudi gledalcem, ki ne govorijo jezikov v vaših delih. Zdaj pozivamo vas, da nas podprete in nam omogočite, da bomo še lahko ustvarjalno prevajali vaša dela.

Vabilo na predavanje o ustrezni rabi tujih zemljepisnih imen v prevodnih besedilih

Kako v prevodnih besedilih ravnati z zemljepisnimi imeni? Kako se lotiti morebitnega slovenjenja tujih zemljepisnih imen? Kateri priročniki, atlasi in druga gradiva so prevajalcu lahko pri tem v oporo?
Na ta in druga tovrstna vprašanja lahko dobite odgovor v torek, 4. decembra 2018, ob 17. uri. Vabimo vas namreč na strokovno predavanje dr. Draga Kladnika z naslovom O ustrezni rabi (podomačenih) tujih zemljepisnih imen v prevodnih besedilih. Predavanje z razpravo bo na Osnovni šoli Valentina Vodnika (nova šola) na Adamičevi 16 v Ljubljani.
Dr. Drago Kladnik je kot strokovnjak za zemljepisno imenoslovje in izrazoslovje znanstveni svetnik na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, član številnih domačih in mednarodnih združenj in delovnih skupin s področja zemljepisnih imen in priprave pravopisa, soavtor ali avtor knjig Slovenski eksonimi in Slovenska imena držav, Slovarja slovenskih eksonimov v zbirki slovarjev Termania ter redaktor zemljepisnih imen v več novejših slovenskih atlasih sveta.
Prijave sprejemamo do ponedeljka, 3. decembra 2018, do 11. ure.
Za člane je predavanje brezplačno, za študente je kotizacija 10 evrov, za nečlane 20 evrov.
Kot prijava velja plačilo kotizacije in/oziroma prijava  po e-pošti (dsftp.drustvo@gmail.si).
Podatki za vplačilo so:
TRR: SI56 6100 0000 3511 747
BIC banke: HDELSI22
Koda namena: OTHR
namen: predavanje o eksonimih (obvezno)
Sklic - brez sklica
Referenca NRC

Vabilo na predavanje o strojnem prevajanju


Vabimo vas na predavanje gospoda Petra Holozana iz podjetja Amebis o delovanju strojnega prevajanja (od začetkov do statističnega prevajanja in prevajanja z globokimi mrežami) in o domenah, ki so pri strojnem prevajanju zelo pomembne.

Predavanje bo v četrtek, 15. novembra 2018, ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Valentina Vodnika (nova šola) na Adamičevi 16 v Ljubljani.

Za člane društva in študente je predavanje brezplačno, kotizacija za nečlane je 10 evrov.

TRR: SI56 6100 0000 3511 747
BIC banke: HDELSI22
Koda namena: OTHR
Sklic - brez sklica
Referenca NRC


Prosimo, da udeležbo potrdite na e-naslov društva do torka, 13. novembra 2018, do 13. ure.

Prisrčno vabljeni!
UO DSFTP

Podeljene nagrade DSFTP za leto 2018

V torek, 6. 11. 2018, je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrade za vrhunske prevode avdiovizualnih vsebin za leto 2018. Slovesna podelitev je bila v dvorani Slovenske kinoteke v Ljubljani.

Društvena komisija v sestavi mag. Dušanka Zabukovec, Vesna Žagar, Romana Verbič, Denis Debevec in Maja Sever je izbrala pet nagrajencev.


Nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo je prejela Andreja Hafner Souček, dolgoletna urednica risank na Televiziji Slovenija. Društvo ji je nagrado podelilo za njeno dolgoletno skrb za kakovostno prevajanje in vrhunsko sinhronizacijo otroških risank. Ima izjemne zasluge za to, da so generacije otrok in mladih odraščale ob žlahtno poslovenjenih risankah.

Žanrske nagrade so prejeli:
- Jerca Kos za prevod britanske igrane nadaljevanke Vojna in mir režiserja Toma Harperja v slovenščino,
- Klementina Logar za prevod avstrijsko-nemške dokumentarno-igrane oddaje Lutrov zločin: kako je Rim hotel zatreti reformacijo v slovenščino,
- Domen Kavčič za prevod japonskega igranega celovečernega filma Rašomon režiserja Akira Kurosave v slovenščino,
- Dušan Rebolj za prevod slovenskega celovečernega filma Prebujanja režiserja Petra Bratuše v angleščino.
 
Nagrajencem iskreno čestitamo!