Vabilo na predavanje Sneg, plazovi, ledeniki

Vljudno vas vabimo na predavanje mag. Mihe Pavška z Geografskega inštituta Antona Melika o snegu, ledu, plazovih, ledenikih in slovenskih tvorjenkah ter izpeljankah, ki bo v torek, 3. marca 2020, ob 16.30 na Osnovni šoli Valentina Vodnika (nova šola) na Adamičevi 16 v Ljubljani.

Čeprav sneg ni uspešnica naše letošnje zime – podobne razmere so tudi v drugih delih Alp –, pa je vendarle zelo pomemben naravni dejavnik slovenskih pokrajin. Vpliva na vreme in podnebje, to je njegovo dolgoročno različico, dragocen je zlasti kot vodni vir, zagotavlja vlažnost prsti in rastja, širi zimsko rekreacijo in turizem na snežne poljane in strmine; omogoča torej marsikaj - ne nazadnje tudi nekaj ledeniških zaplat, ki so nastale in obstale na senčni strani naših visokogorskih vrhov. Tu in tam sicer lahko povzroča tudi preglavice, predvsem, kadar ga je preveč (snežna obtežba) in ječijo pod njim stare, slabo vzdrževane ali pa nepravilno in iz napačnih materialov zgrajene strehe. Ali pa takrat, ko večja količina snega ne more več vztrajati na strmini in »se odloči« za pot navzdol kot snežni plaz. Tovrstni plazovi lahko povzročijo tako materialno škodo kot tudi poškodbe in žrtve. Najbolj pomembno za to, da do tega ne pride, je lavinska ali plazovna preventiva, skupek ravnanj in ukrepov ter znanj o snegu, ledu, plazovih in ledenikih. Ti pripomorejo k temu, da jih večinoma poznamo le kot zanimiv in slikovit naravni pojav in sestavni del vodnega kroga.
Širše gledano pa kot del naravnega ravnovesja, katerega tehtnico človek vse bolj in bolj nagiba na svojo stran oziroma sebi v prid, kar pa na dolgi rok ne bo zdržalo, o čemer nam pričajo tudi posledice podnebnih sprememb. Najbolj očitne so prav na ledenikih.
Nekaj o zgoraj omenjenih prvinah in sestavinah tudi naših pokrajin  za nekatere se zdi, da postajajo eksotične, druge celo izginjajo pred našimi očmi  kot tudi o iz njih izpeljanih različnih besedah in besednih zvezah, pa o slovarju Sneg in plazovi ter tudi o Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto, bo govora na našem skupnem druženju v začetku marca.

Kotizacija za člane in študente je 5 evrov, za nečlane 10 evrov.

Prijave sprejemamo do ponedeljka, 2. marca 2020, do 12. ure.

Kot prijava velja plačilo kotizacije, seveda pa bomo veseli, če boste prijavo potrdili tudi po e-pošti (dsftp.drustvo@gmail.si).

Podatki za vplačilo so:

TRR: SI56 6100 0000 3511 747
BIC banke: HDELSI22
Koda namena: OTHR

namen (obvezno): predavanje o snegu in plazovih
Sklic - brez sklica

Referenca NRC

Podeljene nagrade DSFTP za leto 2019

V petek, 8. novembra 2019, je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrade za leto 2019.

Nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo je prejela Suzana Čižman Prosenc za izjemen prispevek k predstavljanju slovenske filmske in televizijske umetnosti v tujini.
Žanrske nagrade so prejele:
- Andreja Kurent za prevod celovečernega igranega filma Neruda v slovenščino
- Ana Grmek za prevod igrane nadaljevanke Beseda na a v slovenščino
- Igor Divjak za prevod dokumentarne oddaje s področja družboslovja in humanistike, filozofskega dvoboja med Slavojem Žižkom in Jordanom Petersonom  Sreča: kapitalizem proti marksizmu
- Vesna Žagar za prevod celovečerne risanke Bikec Ferdinand v slovenščino.

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Vabilo na podelitev nagrad DSFTP za leto 2019

Prisrčno vas vabimo na letošnjo, tokrat že sedmo podelitev društvenih žanrskih nagrad in nagrade Brede Lipovšek za življenjsko delo.

Podelitev bo v petek, 8. novembra 2019, ob 16. uri v prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi 28 v Ljubljani.

Veseli bomo, če se boste dogodka udeležili in nagrajencem tudi s svojo navzočnostjo izrazili priznanje za njihove dosežke.

Uradnemu delu bo sledilo neformalno druženje v Kinotekinem preddverju.

Na svidenje 8. novembra!

Upravni odbor Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev

Vabilo na pogovor o nacionalnih smernicah za podnaslovno prevajanje

Spoštovani!

Vabimo vas na pogovor o nacionalnih smernicah za podnaslovno prevajanje, na katerem se bomo seznanili tudi z norveškim modelom. Norveška je v Evropi zaorala ledino s pripravo smernic podnaslovnega prevajanja na državni ravni in jih tudi vključila v svojo zakonodajo. Več o tej izkušnji nam bo povedal Henrik Walter-Johnsen. Pomena nacionalnih smernic se zaradi čedalje večjega števila ponudnikov avdiovizualnih vsebin in posrednikov prevodov ter nacionalnih posebnosti vse bolj zavedajo tudi v drugih državah – v Evropski uniji so svoje smernice že oblikovali na Danskem in Hrvaškem, drugod so v nastajanju.

Pogovor bo v angleščini v torek, 8. oktobra 2019, ob 11. uri na Tomšičevi 12 v Ljubljani (pritličje, sedež društva Slovenskih književnih prevajalcev in Lektorskega društva Slovenije). Prosimo vas, da svojo udeležbo potrdite do ponedeljka, 7. oktobra, do 12. ure na e-naslov dsftp.drustvo@gmail.com.

S prisrčnimi pozdravi

Polona Mertelj

predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev

Henrik Walter-Johnsen je podpredsednik Društva norveških prevajalcev avdiovizualnih vsebin (NAViO) ter avtor in projektni vodja (razvoja) norveškega modela. Je podpredsednik evropske sekcije Mednarodne zveze prevajalcev (FIT Europe) in posebni svetovalec Evropske zveze društev prevajalcev AV-vsebin (AVTE). Gospod Walter-Johnsen je tudi član upravnega odbora AVTE-ja in podpredsednik mednarodne sekcije NAViA. Bil je projektni vodja razvoja norveških meril za kakovostno podnaslovno prevajanje. Je tudi vodja najbolj obiskane spletne delavnice za prevajalce na Norveškem in član organizacijskega odbora konference Oversatte Dager. Je član FIT-ove sekcije za AV-prevajanje in član AVTE-jeve sekcije za širitev članstva v Evropi.  Gospod Walter-Johnsen je magister jezikoslovja s 13-letnimi izkušnjami na področju AV-prevajanja.

Razpis za nagrade DSFTP za leto 2019

Izdajatelj razpisa: Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (v nadaljevanju: Društvo oz. DSFTP) 

Datum objave razpisa: 13. 6. 2019

Datum zaključka razpisa: 15. 9. 2019

Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev na podlagi "Pravilnika o nagradah Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev" razpisuje naslednje nagrade za vrhunske prevode avdiovizualnih vsebin iz tujih jezikov v slovenščino in iz slovenščine v tuje jezike:

– nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo,

– društvene žanrske nagrade.

Te so:

– nagrada za podnaslovni prevod celovečernega igranega filma v slovenščino;

– nagrada za prevod celovečernega animiranega ali igranega filma za sinhronizacijo v slovenščino;

– nagrada za prevod dokumentarne oddaje ali dokumentarnega filma s področja družboslovja in humanistike v slovenščino;

– nagrada za prevod poljudnoznanstvene oddaje ali poljudnoznanstvenega filma s področja naravoslovja in tehnike v slovenščino;

– nagrada za prevod igrane nadaljevanke ali nanizanke v slovenščino;

– nagrada za prevod otroške risanke ali risane serije, otroške ali mladinske oddaje ali serije oziroma filma v slovenščino;

– nagrada za prevod celovečernega filma, dokumentarne oddaje ali otroške oddaje v tuj jezik.

Kdo lahko predlaga kandidate za nagrado in kako:

Kandidate za nagrado lahko predlagajo posamezniki, ustanove s področja medijev in društvena komisija. Prevajalec se lahko predlaga tudi sam.

Predlagatelj mora svoj izbor pisno utemeljiti. Pri tem mora upoštevati kakovost, zahtevnost in pomembnost prevoda oziroma prevajalskega opusa.

Predlagatelj na naslov Društva s pripisom "Nagrade DSFTP 2019" pošlje svoj predlog, v katerem mora navesti svoje podatke (ime in naslov), kraj in datum, ime in priimek kandidata, vrsto nagrade, za katero ga predlaga, in podatke o prevodu, ki ga predlaga za nagrado (pri nagradi za življenjsko delo se podatkov o prevodu ne navaja). Svoj predlog mora pisno utemeljiti. Predlagatelj lahko po elektronski pošti dobi obrazec društva, veljavni pa so vsi predlogi s popolnimi podatki.

Predlagatelj o predlogu obvesti kandidata za nagrado.

Kaj mora storiti kandidat:

Kandidat za društveno žanrsko nagrado v razpisnem roku na e-naslov Društva s pripisom oziroma z imenom zadeve "Nagrade DSFTP 2019" pošlje:

- prevod v elektronski obliki v formatu z določenimi časovnimi kodami (zaželen format je .srt);

 - izvirno besedilo (če mu je na voljo);

- video posnetek v enem izmed običajnih formatov, ki jih prepozna večina video predvajalnikov (vmw, avi, mp4, mpg), in sicer prek storitve We Transfer; in

- lastnoročno napisano in podpisano izjavo, da je avtor prevoda, predlaganega za nagrado.

Kandidat za nagrado za življenjsko delo Društvu ne predloži ničesar.

Kdo obravnava predloge za nagrade in kdaj:

Predloge, prejete v razpisnem roku, obravnava društvena komisija za nagrade in priznanja, ki v desetih tednih po zadnjem dnevu razpisnega roka odloči o nagrajencih.

Rok in način oddaje:

Rok za oddajo predlogov in dokumentacije je 15. 9. 2019

Predloge za nagrado se pošlje po navadni pošti na naslov Društva, Blažičeva 11, 1000 Ljubljana. Dokumentacijo se pošlje v elektronski obliki na e-naslov Društva (dsftp.drustvo@gmail.com) z imenom zadeve Nagrade DSFTP 2019.

Predlogi morajo prispeti na društveni naslov najpozneje s poštnim žigom z datumom zadnjega dneva razpisnega roka, elektronsko gradivo pa v e-sporočilu z datumom zadnjega dneva razpisnega roka.

Naslov Društva:

DSFTP

Blažičeva 11

1000 Ljubljana

"Nagrade DSFTP"

in:

dsftp.drustvo@gmail.com

Drugi podatki:

1)      Pravilnik o nagradah DSFTP najdete na spletni strani Društva: http://www.dsftp.si/; http://www.dsftp.si/p/blog-page.html

2)      Upravni odbor Društva bo na društveni spletni strani in v medijih obvestil javnost o kraju in času podelitve nagrad.

Vabilo na predavanje o strelivu in orožju

Vljudno vas vabimo na predavanje gospoda Gorazda Tomiča, nekdanjega sodelavca Ministrstva za obrambo in sodelavca založbe Defensor.

Na predavanju se bomo seznanili z domačimi in tujimi izrazi za strelno orožje ter strelivo, pa tudi z najpogostejšimi napakami pri prevajanju besedil in vsebin s tega področja.

Predavanje bo v ponedeljek, 27. maja 2019, ob 17. uri na Osnovni šoli Valentina Vodnika (nova šola) na Adamičevi 16 v Ljubljani.

Kotizacija za člane in študente je 5 evrov, za nečlane 10 evrov.

Prijave sprejemamo do petka, 24. maja 2019, do 12. ure.

Kot prijava velja plačilo kotizacije, seveda pa bomo veseli, če boste prijavo potrdili tudi po e-pošti (dsftp.drustvo@gmail.si).

Podatki za vplačilo so:

TRR: SI56 6100 0000 3511 747
BIC banke: HDELSI22
Koda namena: OTHR

namen (obvezno): predavanje o orožju
Sklic - brez sklica
Referenca NRC

 

Filmski ustvarjalci in prevajalci, združimo se!

Podnapisi imajo pri mednarodnem uspehu filma ključno vlogo. Z razvojem pretočnih platform se je v zadnjih letih število tistih, ki gledajo podnaslovljene filme in nadaljevanke, korenito povečalo. Kakovost podnapisov pa je vse bolj prezrta. V teh časih si že vsak domišlja, da zna podnaslovno prevajati.

Leta 1976 je veliki scenarist Ernest Lehman nadobudnim filmskim ustvarjalcem na Ameriškem filmskem inštitutu dejal: "Tako rekoč vsak nezavedno meni, da ve o pisanju prav toliko kot scenarist. Ta niti pomisli ne, da bi režiserju govoril, kako naj režira, producentu, kako naj producira, igralcu, kako naj igra, in lučnemu mojstru, kako naj osvetli prizor. Vsi pa menijo, da scenaristu lahko povedo, kako naj piše."

Zamenjajte "scenaristu" in "piše" s "prevajalcem" in "podnaslovno prevaja", pa bo izjava opisovala sedanji položaj filmskih/avdiovizualnih prevajalcev in podnaslovne prakse. Vsi mislijo, da znajo podnaslovno prevajati. Menijo tudi, da to ne vzame preveč časa, da je poceni in da bi moralo postati še cenejše; da to zmore vsak, ki ima dostop do programja za podnaslavljanje, in da so prevajalci zgolj "ponudniki storitev".

Želimo, da bi se filmski ustvarjalci povsod po svetu zavedali, kako pomembno je, da njihove filme podnaslovno prevedejo poklicni prevajalci, ki obvladajo izvorni in ciljni jezik – predvsem pa filmski jezik. Vemo, da je film sad dolgega ustvarjalnega, finančnega in tehničnega procesa. Zato vemo, da moramo zelo paziti na to, kako bodo podnapisi videti na zaslonu – velikem in malem. Poskrbeti moramo, da se bodo zlahka brali ter se ujemali s sliko in ritmom filma. Povedano drugače, poklicni prevajalci vemo, kaj počnemo.

Veseli smo, da to priznavajo tudi drugi v filmski industriji. Bruce Goldstein, ustanovitelj ameriškega distribucijskega podjetja Rialto Pictures, je celo posnel izvrsten kratki dokumentarec. Njegov naslov, The Art of Subtitling (Umetnost podnaslovnega prevajanja), pove vse. V njem pravi: "Filmske prevode, tiste podnapise na dnu zaslona, redko opazimo. Razen če so slabi. In tako bi tudi moralo biti. Dobri podnapisi naj bi bili nevsiljivi. Skoraj nevidni."

Tudi mi menimo, da bi morali biti podnapisi nevsiljivi, saj so del filmskega jezika – če ga seveda ne motijo.

Film zunaj našega govornega območja tujim gledalcem ne pomeni kaj prida, če ni preveden. Vendar mora biti podnaslovno preveden tako, da gledalcem z drugega govornega območja omogoča enak užitek pri ogledu, kot ga imajo gledalci, ki izvirni jezik razumejo. Ko podnapisom to spodleti, jih opazimo tako, kot jih ne bi smeli – zmotijo gledalčevo spremljanje slike, dialoga in zvoka.

Nedavni primer – zelo obžalovanja vreden, glede na odmevnost v mednarodnem prostoru – je film Roma Alfonsa Cuaróna oziroma njegovi angleški in francoski podnapisi (verjetno pa tudi podnapisi v drugih jezikih). Oskarja za tujejezični film in fotografijo (skupaj z oskarjem za režijo) so mu podelili na osnovi različice z angleškimi podnapisi. Ta različica je veliko pod ravnijo, ki jo postavljajo poklicna merila podnaslovnega prevajanja (https://beta.ataa.fr/blog/article/roma-french-subtitles), poleg tega pa je krivična do osupljive fotografije, ki jo je ustvaril Alfons Cuarón, režiser in direktor fotografije. Kolikor vemo, so bili prevodi v druge jezike narejeni po angleški različici, in ne po izvirnem zvočnem zapisu v španskem in misteškem jeziku.

Roma je trenutno najbolj znan primer tega poraznega stanja. Vendar je bila vrsta takih primerov že prej. Kot poklicni prevajalci menimo, da se to ne bi smelo ponoviti. Še več, primer filma Roma je pokazal, da morajo filmskim ustvarjalcem, ki se odločijo, da bodo sodelovali pri opremljanju svojega filma s podnapisi, ustrezno svetovati poklicni podnaslovni prevajalci.

Filmski ustvarjalec vsekakor ima besedo pri tem, kakšne barve in zvok želi v svojem filmu. Vendar pri tem tesno sodeluje s profesionalnimi videotehniki in mojstri zvokovne obdelave, ki ga usmerjajo na poti do želenega rezultata. Enako bi moralo veljati za podnapise, ki so prav tako del filmskega jezika.

Poklicni prevajalci, ki obvladamo "umetnost podnaslavljanja", imamo občutek za pravilen prevod ter pravilno umestitev, obliko in vsebino podnapisa. Po najboljših močeh se potrudimo, da ustvarimo podnapise, ki se zlijejo s tkivom filma. Nismo "ponudniki storitev" – služimo samo filmom, njihovim ustvarjalcem in gledalcem.

Filmski ustvarjalci po svetu, stojimo vam ob strani in se trudimo po najboljših močeh, da omogočimo dostop do vaših filmov, nadaljevank in nanizank tudi gledalcem, ki ne govorijo jezikov v vaših delih. Zdaj pozivamo vas, da nas podprete in nam omogočite, da bomo še lahko ustvarjalno prevajali vaša dela.