Pretresla nas je vest, da je umrla prof.
dr. Irena Kovačič, dolgoletna profesorica podnaslovnega prevajanja in prva
predstojnica Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
2014 ji je naše društvo podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo. Na dsftp.si objavljamo zapis, v katerem se je spominja naša častna članica mag. Dušanka Zabukovec. Žalna seja bo 21. septembra ob 12. uri v predavalnici 15 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Dr.
Irena Kovačič je utemeljiteljica znanstvenega preučevanja podnaslovnega
prevajanja v Sloveniji, pobudnica
organiziranega visokošolskega izobraževanja podnaslovnega prevajanja na Oddelku
za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, prva predavateljica
in mentorica študentom podnaslavljanja ter tudi sama dolgoletna aktivna
televizijska prevajalka.
Leta
1973 je diplomirala iz angleškega in francoskega jezika s književnostjo na
Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z zagovorom magisterija leta 1978 na
Filozofski fakulteti v Zagrebu se je s kompleksno kontrastivno analizo, v
katero je zajela kar tri jezike, angleščino, slovenščino in srbohrvaščino,
podala na pot znanstvenega raziskovanja kontrastivnih jezikoslovnih in
prevodoslovnih tem.
Poleg
prevajalske kariere in znanstvenega preučevanja jezika se je v začetku 90. let
podala tudi na pot podnaslovne prevajalke iz angleškega in francoskega jezika.
Prevajala je predvsem zahtevnejše oddaje, filme in nanizanke, na primer oddaje
o velikih književnikih (Williamu Goldingu, T. S. Eliotu, Virginii Woolf,
Luigiju Pirandellu, Halldorju Laxnessu, G. B. Shawu) in filozofih (Noamu
Chomskem), antologijske celovečerne filme (Steklena
menažerija, Dolgega dneva potovanje v noč, Kres ničevosti, Panika v parku
mamil, Drugstore Cowboy, Streljajte na pianista, Cvet zla, Hišni red, Plačilo
za strah, Kaj je novega, mucka?) pa tudi zahtevne predelave dramskih del (Cyrano de Bergerac) in celo otroške
nanizanke (Drobtinica, Zgubica).
Mnogim gledalcem so se v spomin vtisnili njeni duhoviti prevodi nadaljevank Želite, milord? in Župnik za deset tednov. Pomemben prispevek je dala tudi s svojimi
prevodi slovenskih televizijskih oddaj v angleščino in s tem k predstavitvi
slovenske televizijske ustvarjalnosti na tujem.
Leta
1988 se je zaposlila na Oddelku za germanske jezike in književnosti (danes
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko) Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer
je poučevala predmete iz angleške slovnice in besediloslovja. Kot prva je leta
1992 na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala s podnaslovno temo Jezikoslovni pogled na podnaslovno
prevajanje televizijskih oddaj in znanstveno-raziskovalno pridobljeno
znanje delila tako z uveljavljenimi kot mladimi podnaslovnimi kolegicami in
kolegi na RTV Slovenija ter z bodočimi podnaslovnimi in filmskimi prevajalci na
tečajih iz podnaslavljanja, ki jih je v drugi polovici 90. let organizirala in
izvajala skupaj s podnaslovnima in književnima prevajalcema Dušanko Zabukovec
in Vasjem Cerarjem.
Znanstvene
izsledke, ki so sinteza praktičnega podnaslovnega udejstvovanja in
raziskovalnega dela, je predstavljala na
mednarodnih simpozijih in konferencah ter objavljala v priznanih znanstvenih in
strokovnih publikacijah. Med njene publikacije iz druge polovice 90. let, avtorsko
izredno plodnega obdobja na področju preučevanja medijskega prevajanja, sodijo
med drugim: »Jezik televizijskih podnapisov« (1995), »Reception of subtitles:
the non-existent ideal viewer« (1995), »Reinforcing or changing norms in
subtitling« (1996), »Subtitling
strategies: A flexible hierarchy of priorities« (1996), »A thinking-aloud
experiment in subtitling« (1997), »Six Subtitlers - Six Subtitling Texts«
(1998) in »Language in the media - a new challenge for translator trainers«
(1998). Že naslovi izrisujejo celovitost pristopa k preučevanju
podnaslavljanja, saj je prof. dr. Irena Kovačič v prispevkih obravnavala
temeljne znanstveno-teoretične poglede na proces standardizacije podnaslovnih
norm in obenem zaznavala raznolikost v pristopih medijskih prevajalcev, preučevala
pedagoški proces in didaktične vidike podnaslovnega prevajanja, ne nazadnje pa je
v svoje celovito razmišljanje o medijskem prevajanju vključila tudi recepcijo
podnapisov pri gledalcih.
Z
vidika podnaslovnega izobraževanja in posledično razvoja splošne podnaslovne
kulture v Sloveniji je najpomembnejše njeno osebno, znanstveno in pragmatično
utemeljeno zavzemanje za vključitev podnaslovnih vsebin v študijski program
Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je kot prva
predstojnica vodila od ustanovitve leta 1997 do leta 1999. V praktičnem,
znanstvenem in pedagoškem delu je vselej izhajala iz ozaveščenega poznavanja
jezikov in kultur v stiku, besediloslovnih zakonitosti, poznavanja teoretičnih
okvirov podnaslovnega prevajanja in podnaslovnih razmer v Sloveniji. Na Oddelku
za prevajalstvo je poleg predavanj iz jezikoslovnih in prevodoslovnih
vsebin vodila tudi seminar in predavanja
iz podnaslovnega prevajanja. Do upokojitve je sodelovala tudi na podiplomskem
študiju in bila mentorica diplomskim, magistrskim in doktorskim študentom.
Dr.
Ireni Kovačič se zahvaljujemo za njen izjemni in izvirni prispevek k
znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju podnaslovnega prevajanja v Sloveniji,
za praktično in znanstveno znanje, ki ga je z vso predanostjo, značajsko
toplino in čutom za pedagoško delo prenašala na bodoče podnaslovne in filmske
prevajalce.
