Prevajanje AV vsebin

Avdiovizualne vsebine, ki jih v slovenskem jezikovnem prostoru najpogosteje prevajamo, so celovečerni filmi, nanizanke in nadaljevanke, dokumentarne oddaje, oddaje za otroke in mladino ter dnevnoinformativni prispevki. Prevajanje teh vsebin je avtorsko delo. Po obliki oz. tehniki ga delimo na podnaslovno prevajanje in prevajanje sinhroniziranih oddaj.

Podnaslovno prevajanje (ang. subtitling) je postopek prevajanja, pri katerem besedilo oblikujemo v podnapise, ki tečejo sočasno s sliko. Zaradi njihove časovne in prostorske omejenosti, vizualne estetike zapisanega, pa tudi slikovnega in zvočnega ozadja, ki že sama narekujeta določene izpuste oz. prilagoditve, moramo prevedeno besedilo v podnapisih pogosto prirediti. Že med postopkom prevajanja izvirno besedilo skrajšamo oz. preoblikujemo v jezikovno zaključene enote, pri tem pa pazimo, da ohranimo smisel izvirnika in čim manj okrnimo njegovo sporočilno vrednost.

Prevajanje sinhroniziranih oddaj (ang. dubbing) je postopek jezikovnega prenosa, pri katerem sta dolžina in vsebina prevoda najpogosteje omejeni s trajanjem izvornega besedila, pri sinhronizaciji usta na usta (ang. lip-sync) pa glasovne vrednosti oz. prevodne rešitve prilagajmo tudi sliki. Tudi pri prevodih za sinhronizacije je potrebna priredba, ki pa je za gledalca manj opazna kot pri podnapisih, saj pri postopku sinhronizacije zvok izvirnega besedila največkrat zakrije zvok prevoda.

Tako podnaslovno prevajanje kot prevajanje za sinhronizacijo omogočata boljše razumevanje tujejezičnih avdiovizualnih vsebin, zaradi svoje medijske narave pa prispevata tudi k medkulturnemu sporazumevanju, razvoju narodne kulture in jezikovnemu ozaveščanju, kar je pomembno zlasti pri oddajah za najmlajše.

Avdiovizualne vsebine so žanrsko raznovrstne in tematsko zelo raznolike. Kakovostno prevajanje takih vsebin zahteva suvereno obvladovanje izvirnega jezika in materinščine, okretnost pri prirejanju, domiselnost pri reševanju jezikovnih zagat (na primer pri prevodih besednih iger), posluh za zvrstno razslojenost jezika, prevajalcu pa pri takem prevajanju zelo koristijo poznavanje tujih kultur, splošna razgledanost in različna dodatna znanja. Ker mora prevajalec podnaslovni prevod včasih sam časovno zakodirati, mora obvladati tudi določene računalniške programe za podnaslavljanje.