Prevajanje AV vsebin

Avdiovizualne vsebine, ki jih v slovenskem jezikovnem prostoru najpogosteje prevajamo, so celovečerni filmi, nanizanke in nadaljevanke, dokumentarne oddaje, oddaje za otroke in mladino ter dnevnoinformativni prispevki. Prevajanje teh vsebin je avtorsko delo. Po obliki oz. tehniki ga delimo na podnaslovno prevajanje in prevajanje sinhroniziranih oddaj.

Podnaslovno prevajanje (ang. subtitling) je postopek prevajanja, pri katerem besedilo oblikujemo v podnapise, ki tečejo sočasno s sliko. Zaradi njihove časovne in prostorske omejenosti, vizualne estetike zapisanega, pa tudi slikovnega in zvočnega ozadja, ki že sama narekujeta določene izpuste oz. prilagoditve, moramo prevedeno besedilo v podnapisih pogosto prirediti. Že med postopkom prevajanja izvirno besedilo skrajšamo oz. preoblikujemo v jezikovno zaključene enote, pri tem pa pazimo, da ohranimo smisel izvirnika in čim manj okrnimo njegovo sporočilno vrednost.

Prevajanje sinhroniziranih oddaj (ang. dubbing) je postopek jezikovnega prenosa, pri katerem sta dolžina in vsebina prevoda najpogosteje omejeni s trajanjem izvornega besedila, pri sinhronizaciji usta na usta (ang. lip-sync) pa glasovne vrednosti oz. prevodne rešitve prilagajmo tudi sliki. Tudi pri prevodih za sinhronizacije je potrebna priredba, ki pa je za gledalca manj opazna kot pri podnapisih, saj pri postopku sinhronizacije zvok izvirnega besedila največkrat zakrije zvok prevoda.

Tako podnaslovno prevajanje kot prevajanje za sinhronizacijo omogočata boljše razumevanje tujejezičnih avdiovizualnih vsebin, zaradi svoje medijske narave pa prispevata tudi k medkulturnemu sporazumevanju, razvoju narodne kulture in jezikovnemu ozaveščanju, kar je pomembno zlasti pri oddajah za najmlajše.

Avdiovizualne vsebine so žanrsko raznovrstne in tematsko zelo raznolike. Kakovostno prevajanje takih vsebin zahteva suvereno obvladovanje izvirnega jezika in materinščine, okretnost pri prirejanju, domiselnost pri reševanju jezikovnih zagat (na primer pri prevodih besednih iger), posluh za zvrstno razslojenost jezika, prevajalcu pa pri takem prevajanju zelo koristijo poznavanje tujih kultur, splošna razgledanost in različna dodatna znanja. Ker mora prevajalec podnaslovni prevod včasih sam časovno zakodirati, mora obvladati tudi določene računalniške programe za podnaslavljanje.





Informativni cenik društva

 

Prevod 1 strani iz tujega 

v slovenski jezik

najmanj 21 evrov 

(35 za zelo zahtevna besedila)

Prevod 1 podnapisa

iz tujega v slovenski jezik    

                   

najmanj 53 centov

Prevod 1 minute AV-gradiva  

iz tujega v slovenski jezik      

najmanj 5,3 evra  

 

Dodatek na prevod v tuji jezik    

                                              

80 odstotkov

Dodatek za čezmerno

dnevno obremenitev    

          

30 % za do 20 % večjo obremenitev                       

50 % za do 50 % večjo obremenitev 

100 % za več kot 50 % večjo obremenitev

Dodatek za kodiranje                                                                 

20 odstotkov

 

Obrazložitev: Informativne cene so preračunane iz izhodiščne neto mesečne plače 1300 evrov ob priporočeni dnevni obremenitvi 5 strani besedila (1 stran je 1500 znakov brez presledkov oziroma 1800 znakov s presledki) oziroma 200 podnapisov (s priloženim zakodiranim besedilom v izvirniku) oziroma 20 minut AV-gradiva na dan (prav tako s priloženim zakodiranim besedilom  v izvirniku).

Dnevna obremenitev prevajalca (m/ž) je povzeta po priporočilih evropskega združenja prevajalcev AV-vsebin (AVTE) za 40-urni delovni teden.

Naročniki naj upoštevajo, da so to cene za nelektoriran prevod. Vsak prevod mora pred objavo pregledati lektor, kar se obračuna posebej.