Avdiovizualne vsebine, ki jih v slovenskem
jezikovnem prostoru najpogosteje prevajamo, so celovečerni filmi, nanizanke in
nadaljevanke, dokumentarne oddaje, oddaje za otroke in mladino ter
dnevnoinformativni prispevki. Prevajanje teh vsebin je avtorsko delo. Po obliki
oz. tehniki ga delimo na podnaslovno prevajanje in prevajanje sinhroniziranih
oddaj.
Podnaslovno prevajanje (ang. subtitling) je postopek prevajanja, pri katerem
besedilo oblikujemo v podnapise, ki tečejo sočasno s sliko. Zaradi njihove
časovne in prostorske omejenosti, vizualne estetike zapisanega, pa tudi
slikovnega in zvočnega ozadja, ki že sama narekujeta določene izpuste oz.
prilagoditve, moramo prevedeno besedilo v podnapisih pogosto prirediti. Že med postopkom
prevajanja izvirno besedilo skrajšamo oz. preoblikujemo v jezikovno zaključene
enote, pri tem pa pazimo, da ohranimo smisel izvirnika in čim manj okrnimo
njegovo sporočilno vrednost.
Prevajanje sinhroniziranih oddaj (ang.
dubbing) je postopek jezikovnega prenosa, pri katerem
sta dolžina in vsebina prevoda najpogosteje omejeni s trajanjem izvornega
besedila, pri sinhronizaciji usta na usta (ang. lip-sync) pa glasovne
vrednosti oz. prevodne rešitve prilagajmo tudi sliki. Tudi pri prevodih za sinhronizacije
je potrebna priredba, ki pa je za gledalca manj opazna kot pri podnapisih, saj
pri postopku sinhronizacije zvok izvirnega besedila največkrat zakrije zvok
prevoda.
Tako podnaslovno prevajanje kot prevajanje za
sinhronizacijo omogočata boljše razumevanje tujejezičnih avdiovizualnih vsebin,
zaradi svoje medijske narave pa prispevata tudi k medkulturnemu sporazumevanju,
razvoju narodne kulture in jezikovnemu ozaveščanju, kar je pomembno zlasti pri
oddajah za najmlajše.
Avdiovizualne vsebine so žanrsko raznovrstne in tematsko zelo raznolike.
Kakovostno prevajanje takih vsebin zahteva suvereno obvladovanje izvirnega
jezika in materinščine, okretnost pri prirejanju, domiselnost pri reševanju
jezikovnih zagat (na primer pri prevodih besednih iger), posluh za zvrstno
razslojenost jezika, prevajalcu pa pri takem prevajanju zelo koristijo
poznavanje tujih kultur, splošna razgledanost in različna dodatna znanja. Ker
mora prevajalec podnaslovni prevod včasih sam časovno zakodirati, mora
obvladati tudi določene računalniške programe za podnaslavljanje.
Informativni cenik društva
|
Prevod
1 strani iz tujega
v
slovenski jezik
|
najmanj
21 evrov
(35 za
zelo zahtevna besedila)
|
|
Prevod
1 podnapisa
iz
tujega v slovenski jezik
|
najmanj
53 centov
|
|
Prevod
1 minute AV-gradiva
iz
tujega v slovenski jezik
|
najmanj
5,3 evra
|
|
Dodatek
na prevod v tuji jezik
|
80
odstotkov
|
|
Dodatek
za čezmerno
dnevno
obremenitev
|
30 % za
do 20 % večjo obremenitev
50 % za
do 50 % večjo obremenitev
100 %
za več kot 50 % večjo obremenitev
|
|
Dodatek
za kodiranje
|
20
odstotkov
|
Obrazložitev: Informativne cene so preračunane iz izhodiščne neto
mesečne plače 1300 evrov ob priporočeni dnevni obremenitvi 5 strani besedila (1
stran je 1500 znakov brez presledkov oziroma 1800 znakov s presledki) oziroma
200 podnapisov (s priloženim zakodiranim besedilom v izvirniku) oziroma 20
minut AV-gradiva na dan (prav tako s priloženim zakodiranim besedilom v
izvirniku).
Dnevna obremenitev prevajalca (m/ž) je povzeta po priporočilih
evropskega združenja prevajalcev AV-vsebin (AVTE) za 40-urni delovni teden.
Naročniki naj upoštevajo, da so to cene za
nelektoriran prevod. Vsak prevod mora pred objavo pregledati lektor, kar se
obračuna posebej.
