Podnaslovno prevajanje (ang. subtitling) je postopek prevajanja, pri katerem
besedilo oblikujemo v podnapise, ki tečejo sočasno s sliko. Zaradi njihove
časovne in prostorske omejenosti, vizualne estetike zapisanega, pa tudi
slikovnega in zvočnega ozadja, ki že sama narekujeta določene izpuste oz.
prilagoditve, moramo prevedeno besedilo v podnapisih pogosto prirediti. Že med postopkom
prevajanja izvirno besedilo skrajšamo oz. preoblikujemo v jezikovno zaključene
enote, pri tem pa pazimo, da ohranimo smisel izvirnika in čim manj okrnimo
njegovo sporočilno vrednost.
Prevajanje sinhroniziranih oddaj (ang.
dubbing) je postopek jezikovnega prenosa, pri katerem
sta dolžina in vsebina prevoda najpogosteje omejeni s trajanjem izvornega
besedila, pri sinhronizaciji usta na usta (ang. lip-sync) pa glasovne
vrednosti oz. prevodne rešitve prilagajmo tudi sliki. Tudi pri prevodih za sinhronizacije
je potrebna priredba, ki pa je za gledalca manj opazna kot pri podnapisih, saj
pri postopku sinhronizacije zvok izvirnega besedila največkrat zakrije zvok
prevoda.
Tako podnaslovno prevajanje kot prevajanje za
sinhronizacijo omogočata boljše razumevanje tujejezičnih avdiovizualnih vsebin,
zaradi svoje medijske narave pa prispevata tudi k medkulturnemu sporazumevanju,
razvoju narodne kulture in jezikovnemu ozaveščanju, kar je pomembno zlasti pri
oddajah za najmlajše.
