STATUT DRUŠTVA
SLOVENSKIH FILMSKIH IN TELEVIZIJSKIH PREVAJALCEV
I. Ime in sedež
1. člen
Društvo se imenuje Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (v
nadaljnjem besedilu: društvo), s kratico DSFTP.
2. člen
Sedež društva je
v Ljubljani, Blažičeva 11.
3. člen
Društvo deluje v
Republiki Sloveniji.
4. člen
Društvo je pravna
oseba zasebnega prava.
5. člen
Društvo ima
okrogel pečat z imenom društva: DRUŠTVO SLOVENSKIH FILMSKIH IN TELEVIZIJSKIH
PREVAJALCEV.
6. člen
Društvo se lahko
včlanjuje v sorodne mednarodne organizacije ali zveze.
7. člen
Delo društva je
javno. Prireditve so namenjene javnosti, seje so odprte, zapisniki so na
vpogled vsem, ki jih zanimajo.
II. Namen in naloge društva
8. člen
V skladu z nacionalnim in mednarodnim, kulturnim, umetniškim, znanstvenim in družbenim pomenom ter poslanstvom prevajalstva je namen društva:
- združevati prevajalce avdiovizualnih vsebin;
- gojiti stike med prevajalci in prevajalskimi organizacijami ter sorodnimi društvi v Sloveniji in drugod;
- ohranjati visoko raven prevajalskega dela;
- spodbujati medije k prizadevanju za zagotavljanje kakovostnih prevodov avdiovizualnih vsebin;
- v javnosti uveljavljati prevajanje avdiovizualnih vsebin kot posebno, za razvoj nacionalne kulture izredno pomembno področje umetniške, strokovne in poljudnoznanstvene ustvarjalnosti;
- seznanjati članstvo in širšo javnost s teoretičnimi, zgodovinskimi, socialnimi in praktičnimi vidiki prevajalstva, pa tudi z dosežki domače in tuje ustvarjalnosti na področju prevajanja avdiovizualnih vsebin;
- spodbujati strokovno izpopolnjevanje prevajalcev avdiovizualnih vsebin;
- varovati koristi in pravice prevajalcev;
- uveljavljati načela poklicne prevajalske etike.
9. člen
Društvo uresničuje svoje cilje in namene:
- s prirejanjem javnih, članom in nečlanom namenjenih strokovnih srečanj, predavanj, posvetovanj, simpozijev, kongresov itd. z občasno mednarodno udeležbo;
- s spodbujanjem mednarodne študijske izmenjave prevajalcev, udeležbe na prevajalskih prireditvah itd.;
- s sodelovanjem z univerzami in drugimi institucijami, ki izobražujejo prevajalce;
- s sodelovanjem z založbami, knjižnicami, gledališči, radijskimi in televizijskimi postajami in drugimi kulturnimi in strokovnimi organizacijami in ustanovami, ki objavljajo prevode ter njihove kritične in teoretične analize;
- z izražanjem stališč do strokovnih in poklicnih prevajalskih vprašanj;
- s sodelovanjem v organih, ki pripravljajo zakone in predpise o varstvu moralnih in materialnih, avtorskih in socialnih pravic in dolžnosti prevajalcev avdiovizualnih vsebin, in s spremljanjem prakse sprejetih zakonov in predpisov, ki zadevajo prevajalce avdiovizualnih vsebin;
- z dajanjem mnenj, ki jih ustanove, organizacije ali posamezniki želijo dobiti o prevodih, o delih, predloženih za prevajanje, in priporočil za prevajanje;
- s podpiranjem strokovne kritike in čuta odgovornosti do prevajalskega dela;
- s prizadevanjem za ustrezno vrednotenje prevajanja avdiovizualnih vsebin kot zahtevne panoge kulturne ustvarjalnosti;
- z izdajanjem publikacij o prevajalstvu in s sodelovanjem pri tovrstnih publikacijah drugih društev, organizacij in ustanov;
- z upoštevanjem in uresničevanjem kodeksa prevajalske etike in mednarodnih načel o prevajanju, prevajalcih in prevajalskih organizacijah.
III. Članstvo
10. člen
Društvo ima redne, častne ter pridružene članice in člane.
11. člen
Redna članica/član (v nadaljevanju: član) lahko postane, ne glede na svoje državljanstvo, prevajalka/prevajalec avdiovizualnih vsebin, če se izkaže s kakovostnimi objavami;
prevajalski teoretik, zgodovinar, kritik ali bibliograf, če se izkaže z ustreznimi objavami.
Za včlanitev v društvo je treba upravnemu odboru poslati:
- pristopno izjavo;
- kratek življenjepis s seznamom najvidnejših del;
- navedbo jezikov, iz katerih in v katere prevaja.
O sprejemu v društvo odloča na podlagi tako sestavljene vloge upravni odbor, ki lahko zahteva od prosilca/prosilke še dopolnilne podatke ali dokumentacijo in imenuje komisijo, ki naj oceni prosilčevo delo.
Upravni odbor odloči o sprejemu ali zavrnitvi vloge z večino glasov in o svoji odločitvi pisno ali po elektronski pošti obvesti prosilca in naslednji občni zbor. Sklep mora sprejeti čim prej, najkasneje pa v šestih mesecih po prejemu vloge.
12. člen
Članske pravice so:
- voliti in biti izvoljen v organe društva;
- sodelovati pri delu organov društva;
- po pooblastilu organov društva zastopati društvo v drugih institucijah;
- predlagati organom društva spremenjene ali nove oblike, vsebine in metode dela;
- dobivati strokovno pomoč društva pri prevajalskem delu;
- dobivati priznanja in nagrade za prevode, za dela o prevodih in prevajalstvu in za društveno delo;
- biti obveščen o društvenih prireditvah in publikacijah.
13. člen
Članske dolžnosti so:
- upoštevati društveni statut;
- plačevati članarino;
- sodelovati pri delu društva in uresničevati njegov program;
- udeleževati se občnih zborov;
- upoštevati sklepe društvenih organov;
- skrbeti za visoko raven prevajanja;
- skrbeti za premoženje in koristi društva;
- skrbeti za ugled prevajalcev in prevajalstva.
14. člen
Častni član lahko postane član ali nečlan društva, ne glede na svoje državljanstvo,
- če je obogatil slovensko kulturo z odličnimi prevodi vidnejših avdiovizualnih vsebin;
- če je s svojimi prevodi posebno uspešno seznanjal druge narode s slovenskim filmom;
- če je posebno zaslužen za društvo.
Častne člane imenuje občni zbor na predlog in utemeljitev upravnega odbora.
Častni člani imajo vse pravice in dolžnosti rednih članov z izjemo plačevanja članarine, lahko pa društvu nakažejo prostovoljni prispevek.
Če se častno članstvo podeli osebi, ki ni hkrati tudi redni član, ta oseba nima glasovalne pravice.
15. člen
Pridruženi član lahko postane študent jezikoslovne smeri katerekoli od slovenskih univerz, ne glede na svoje državljanstvo, če ima status rednega študenta – to izkazuje z ustreznim potrdilom. Pridruženi člani ne plačujejo članarine in nimajo pravic iz prvih treh alinej 12. člena (voliti in biti izvoljen v organe društva;
sodelovati pri delu organov društva; po pooblastilu organov društva zastopati društvo v drugih institucijah), imajo pa enak dostop do novic društva kot redni in častni člani in enake ugodnosti pri predavanjih, ki jih organizira društvo.
16. člen
Člani za svoje delo v društvenih organih ne prejemajo plačila. Vse njihove pravice in dolžnosti so častne, možna je le povrnitev stroškov, ki nastanejo ob izvajanju sprejetega društvenega programa.
Administrativno društveno delo lahko opravlja tudi nečlan društva; za opravljeno delo je plačan po pogodbi, o kateri sklepa upravni odbor.
17. člen
Članstvo v društvu preneha:
- z izstopom, o katerem član pisno obvesti upravni odbor;
- s črtanjem, o katerem sklepa upravni odbor;
- z izključitvijo, o kateri sklepa upravni odbor na podlagi predloga občnega zbora;
- s smrtjo.
18. člen
Razlog za črtanje je, če član pretrga stike z društvom (če ne plačuje članarine in se ne udeležuje društvenih prireditev, zlasti občnih zborov).
Razlog za izključitev je, če član škoduje ugledu društva ali deluje v nasprotju z njegovimi nameni in nalogami.
19. člen
Črtani ali izključeni član se lahko spet sprejme v društvo, če upravni odbor na njegovo željo ugotovi, da ni več vzrokov, zaradi katerih je bil črtan ali izključen.
IV. Organi društva
20. člen
- občni zbor;
- upravni odbor;
- nadzorni odbor.
Mandatna doba upravnega in nadzornega odbora je tri leta.
OBČNI ZBOR
21. člen
Občni zbor sestavljajo vsi člani društva. Je najvišji organ društva in voli druge organe.
Občni zbor je reden ali izreden.
Seja občnega zbora lahko poteka tudi dopisno, s pomočjo sodobnih elektronskih pripomočkov. Za sklic in izvedbo dopisne seje se smiselno upoštevajo vse določbe temeljnega akta, ki se nanašajo na sklic redne seje občnega zbora.
Redni občni zbor skliče predsednik upravnega odbora enkrat na leto. Redni občni zbor z volitvami društvenih organov je vsako tretje leto. O sklicu občnega zbora mora upravni odbor obvestiti člane društva najmanj sedem dni pred datumom, za katerega je sklican, z navedbo kraja, ure in dnevnega reda. Izredni občni zbor se lahko skliče po sklepu upravnega odbora na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj desetine društvenih članov. Upravni odbor mora sklicati izredni občni zbor najpozneje mesec dni po dobljeni zahtevi. Če tega ne stori, ga lahko skličejo tisti, ki so ga zahtevali. Navesti morajo zadevo, zaradi katere ga sklicujejo. Izredni občni zbor sklepa samo o stvari, zaradi katere je bil sklican.
23. člen
Občni zbor je sklepčen, če se ga udeleži več kot polovica članov. Če občni zbor ob predvidenem začetku ni sklepčen, se začetek lahko odloži za pol ure, potem pa zadostuje za veljavno sklepanje vsaj desetina članov. Če jih ni toliko, je treba občni zbor ponovno sklicati. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov, le za spremembo statuta ali za prenehanje delovanja društva morata glasovati vsaj dve tretjini navzočih članov. Glasovanje je tajno, razen če občni zbor odloči drugače.
O razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru ne morejo glasovati člani teh odborov.
Upravni odbor mora dodati dnevnemu redu občnega zbora vsak predlog ali pritožbo, ki mu jo v pisni obliki izroči najmanj pet članov društva vsaj pet dni pred občnim zborom. Na občnem zboru so lahko navzoči tudi nečlani društva, nimajo pa pravice glasovanja.
24. člen
Občni zbor začne predsednik upravnega odbora in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva – delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika.
25. člen
Občni zbor opravlja naslednje naloge:
- sklepa o predloženem dnevnem redu;
- razpravlja in sklepa o delu, poročilih, programih in predlogih upravnega in nadzornega odbora in o predlogih članov;
- sprejema in spreminja statut društva;
- voli in razrešuje predsednika in člane upravnega in nadzornega odbora;
- odloča o prenehanju, združitvi ali včlanitvi društva v drugo društvo, združenje itd.;
- na predlog upravnega odbora podeljuje naziv častnega člana društva;
- odloča o pritožbah proti sklepom upravnega odbora.
26. člen
O poteku, delu in sklepih občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga piše zapisnikar, podpišejo pa ga delovni predsednik, zapisnikar in oba overitelja zapisnika.
UPRAVNI ODBOR
27. člen
Upravni odbor vodi delo društva med volilnima občnima zboroma in je odgovoren občnemu zboru.
28. člen
Upravni odbor šteje pet članov. Po izvolitvi na občnem zboru na predlog delovnega predsednika občnemu zboru upravni odbor izvoli izmed sebe predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Upravni odbor imenuje žirije, delovne skupine za pripravo društvenih prireditev, urednike društvenih publikacij itd.
29. člen
Društvo zastopa predsednik upravnega odbora. Če je zadržan, ga nadomešča podpredsednik ali tajnik.
Predsednik sklicuje in vodi seje upravnega odbora in podpisuje društvena sporočila, vloge itd.
30. člen
Upravni odbor ima seje večkrat na leto. Predsednik lahko povabi na seje občnega zbora in upravnega odbora tudi osebe, ki niso člani odbora in društva.
31. člen
Upravni odbor opravlja predvsem naslednje zadeve:
- sklicuje občne zbore, na njih poroča o opravljenem delu in poslovanju ter predlaga zamisli za prihodnje delo;
- predlaga statut društva ali njegove spremembe;
- sprejema društvene pravilnike;
- sprejema nove člane in črta oziroma izključuje člane po 11., 17., 18. in 19. členu tega statuta;
- razsoja v morebitnih sporih med članom društva in društvom, zlasti pri ravnanju, ki ni v skladu s statutom in sklepi organov društva; naslednja instanca v teh sporih je občni zbor društva;
- pripravlja predloge za častne člane;
- vodi seznam članov in evidenco, iz katerih jezikov in v katere jezike prevajajo;
- organizira društvene prireditve in o tem obvešča javnost;
- imenuje žirijo za društvene nagrade prevajalcem;
- predlaga odlične prevajalce, člane in nečlane društva, za nagrade, priznanja in odlikovanja, ki se podeljujejo zunaj društva;
- vzdržuje stike s sorodnimi društvi v tujini;
- upošteva priporočila in izvaja sklepe mednarodnih organizacij, v katere je včlanjeno društvo, ter obvešča članstvo o njihovih pobudah in akcijah;
- opozarja na spoštovanje prevajalske etike in na upoštevanje pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon o avtorskih pravicah;
- pripravlja prijave na javne natečaje za financiranje društvenih kulturnih in strokovnih prireditev;
- določa in pobira članarino ter zbira druge denarne prispevke za delo in poslovanje društva,
- imenuje urednike društvenih publikacij itd.
- sklepa o izdatkih za društveno delo, prireditve in publikacije, za nakup nepremičnin itd;
- na željo članov, društvenih organov ali drugih organizacij izdaja mnenja o posameznih prevodih ali o delu posameznega prevajalca, in sicer na podlagi presoje, ki jo po pooblastilu upravnega odbora opravi ustrezen strokovnjak ali skupina strokovnjakov za posamezno jezikovno področje in zvrst avdiovizualnega prevoda.
32. člen
Upravni odbor je sklepčen, če je na seji večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov. Če je pri glasovanju enako število glasov za in proti, odloči predsednikov glas.
V obdobju med sejami upravnega odbora odločajo o nujnih zadevah iz njegove pristojnosti predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik in o tem poročajo na naslednji seji odbora.
33. člen
Žirija za društvene nagrade ima vsaj tri člane iz vrst članov društva in posluje v skladu s pravilnikom.
NADZORNI ODBOR
34. člen
Nadzorni odbor ima tri člane. Izvoli jih občni zbor za tri leta. Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora, morajo pa biti obveščeni o sejah upravnega odbora in se jih lahko udeležujejo, ne morejo pa na njih odločati.
35. člen
Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru. Naloge nadzornega odbora so:
- spremljati delo upravnega odbora med dvema občnima zboroma;
- nadzorovati materialno in finančno poslovanje društva ter pregledovati poslovne knjige in letno poročilo;
- pisno poročati volilnemu občnemu zboru o svojih ugotovitvah in predlagati razrešnico za upravni odbor ali kak drug ukrep;
- sprejema odstopne izjave predsednika upravnega odbora ali celotnega upravnega odbora, in jih posreduje občnemu zboru;
36. člen
Nadzorni odbor je sklepčen, če so navzoči vsi trije člani. Njegovi sklepi so veljavni, če zanje glasujeta vsaj dva člana.
V. Financiranje in finančno poslovanje društva
37. člen
Dohodki društva so:
- članarina;
- dohodki od društvenih prireditev, publikacij;
- namenska sredstva za sofinanciranje društvenih prireditev, publikacij in mednarodnega sodelovanja iz državnega proračuna ali drugih ustanov in organizacij;
- darila, volila, nagrade, prostovoljni prispevki itd.
Vse dohodke namenja društvo za društvene potrebe, prireditve, publikacije in mednarodne stike.
38. člen
Društvo vodi knjigovodsko evidenco v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi po sistemu enostavnega knjigovodstva.
39. člen
Društveno premoženje so vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in kot njegova lastnina vpisane v inventarno knjigo. Z društvenim premoženjem gospodari upravni odbor, odločilne sklepe sprejema občni zbor.
Premičnine se lahko kupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa upravnega odbora. O nakupu in odtujitvi nepremičnin odloča občni zbor.
VI. Prenehanje društva
40. člen
Društvo preneha:
- s sklepom občnega zbora, sprejetim z dvotretjinsko večino navzočih članov;
- če občni zbor tri leta ni sklican in ni imenovan zastopnik društva.
41. člen
Če društvo preneha s sklepom občnega zbora, sklepa o društvenem premoženju zaključni občni zbor.
42. člen
VIII. Dodatne in končne določbe
43. člen
Ta statut dopolnjujejo pravilniki, ki nadrobneje določajo posamezna delovna področja društva. Pravilnike pripravi in sprejme upravni odbor. Rok za pripravo in sprejem pravilnikov je 36 mesecev od dneva potrditve statuta na občnem zboru. Upravni odbor o pravilnikih poroča na naslednjem občnem zboru.
44. člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi občni zbor društva in ko pristojni organ Republike Slovenije ugotovi njegovo skladnost z Zakonom o društvih.
Predsednica: Jerca Kos