Kako nesmiselna in prazna je fraza, da se je nekdo poslovil! Ko sem izvedela, da se s Sonjo ne bova več srečali, me je preplavila žalost, hkrati pa so se prebudili spomini na nešteta druženja in sopotovanje skozi življenje. Skoraj devetdeset let! Kako neverjetno – in bogato.
Povezovalo naju je delo in ves čas sem se zavedala, kako vsestranska je. Zaključek študija angleškega in italijanskega jezika je bil kot vabilo k ustvarjanju, svobodi, pa kamor koli jo bo že vodil poklic. Predavala je, poučevala, pisala jezikovne priročnike, sestavljala priročne slovarje, predvsem pa prevajala, od leposlovja do opernih in filmskih besedil. Podatke o objavljenih delih najdemo na Seznamu predavanj Univerze v Ljubljani (1978–1989), v Modrovem Slovenskem leksikonu novejšega prevajanja (1985), v Slovenskem biografskem leksikonu SAZU (2000), Osebnostih (2008), Zborniku ob 80-letnici Filozofske fakultete v Ljubljani (2000), Slovenski biografiji SAZU (2013) in Novem Slovenskem biografskem leksikonu SAZU (2017).
Ob prebiranju dolgega seznama del sem se vedno znova spomnila na silovito energijo, ki je Sonjo spremljala na vsakem koraku in ji ni dala počivati. Saj je vendar bistvo prevajanja, da te vsak nov projekt žene naprej, k novim izzivom. Vsaka knjiga, film ali opera je kot novo poglavje v življenju, nova pustolovščina. Danes je svet vse bolj digitalen, nekoč pa so prevajalci kot kakšni vrečarji nosili domov natisnjena besedila, zvočne trakove in videokasete. Sonja je sicer veliko filmov in oddaj prevedla po zvoku, kar je za prevajalca še posebej zahtevno delo.
Le redki se najbrž še spominjamo, da je rosno mlada Sonja ob začetku razvejane kariere tudi pela. Nastopila je na festivalu Slovenska popevka 1964 in se s pesmijo Ostalo bo staro drevo Pavla Mihelčiča in Boruta Finžgarja uvrstila v finale. Prek rosne trave sva skupaj hodila pod to drevo, kako ljubila sva se takrat, to ve le malokdo ... Tako je pela, romantično in v soglasju s časom, veliko prijaznejšim od današnjega.
Sonjino življenje je bilo kot mavrični lok, izbruh energije, ki je oživljal vse, s katerimi se je srečevala. V naših spominih bo živela še dolgo, kot svetla točka, radostna in spodbudna.
Dušanka Zabukovec
