Leta 1973 je diplomirala iz angleškega in francoskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z zagovorom magisterija leta 1978 na Filozofski fakulteti v Zagrebu se je s kompleksno kontrastivno analizo, v katero je zajela kar tri jezike, angleščino, slovenščino in srbohrvaščino, podala na pot znanstvenega raziskovanja kontrastivnih jezikoslovnih in prevodoslovnih tem.
Poleg prevajalske kariere in znanstvenega preučevanja jezika se je v začetku 90. let podala tudi na pot podnaslovne prevajalke iz angleškega in francoskega jezika. Prevajala je predvsem zahtevnejše oddaje, filme in nanizanke, na primer oddaje o velikih književnikih (Williamu Goldingu, T. S. Eliotu, Virginii Woolf, Luigiju Pirandellu, Halldorju Laxnessu, G. B. Shawu) in filozofih (Noamu Chomskem), antologijske celovečerne filme (Steklena menažerija, Dolgega dneva potovanje v noč, Kres ničevosti, Panika v parku mamil, Drugstore Cowboy, Streljajte na pianista, Cvet zla, Hišni red, Plačilo za strah, Kaj je novega, mucka?) pa tudi zahtevne predelave dramskih del (Cyrano de Bergerac) in celo otroške nanizanke (Drobtinica, Zgubica). Mnogim gledalcem so se v spomin vtisnili njeni duhoviti prevodi nadaljevank Želite, milord? in Župnik za deset tednov. Pomemben prispevek je dala tudi s svojimi prevodi slovenskih televizijskih oddaj v angleščino in s tem k predstavitvi slovenske televizijske ustvarjalnosti na tujem.
Leta 1988 se je zaposlila na Oddelku za germanske jezike in književnosti (danes Oddelek za anglistiko in amerikanistiko) Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je poučevala predmete iz angleške slovnice in besediloslovja. Kot prva je leta 1992 na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala s podnaslovno temo Jezikoslovni pogled na podnaslovno prevajanje televizijskih oddaj in znanstveno-raziskovalno pridobljeno znanje delila tako z uveljavljenimi kot mladimi podnaslovnimi kolegicami in kolegi na RTV Slovenija ter z bodočimi podnaslovnimi in filmskimi prevajalci na tečajih iz podnaslavljanja, ki jih je v drugi polovici 90. let organizirala in izvajala skupaj s podnaslovnima in književnima prevajalcema Dušanko Zabukovec in Vasjem Cerarjem.
Znanstvene izsledke, ki so sinteza praktičnega podnaslovnega udejstvovanja in raziskovalnega dela, je predstavljala na mednarodnih simpozijih in konferencah ter objavljala v priznanih znanstvenih in strokovnih publikacijah. Med njene publikacije iz druge polovice 90. let, avtorsko izredno plodnega obdobja na področju preučevanja medijskega prevajanja, sodijo med drugim: »Jezik televizijskih podnapisov« (1995), »Reception of subtitles: the non-existent ideal viewer« (1995), »Reinforcing or changing norms in subtitling« (1996), »Subtitling strategies: A flexible hierarchy of priorities« (1996), »A thinking-aloud experiment in subtitling« (1997), »Six Subtitlers - Six Subtitling Texts« (1998) in »Language in the media - a new challenge for translator trainers« (1998). Že naslovi izrisujejo celovitost pristopa k preučevanju podnaslavljanja, saj je prof. dr. Irena Kovačič v prispevkih obravnavala temeljne znanstveno-teoretične poglede na proces standardizacije podnaslovnih norm in obenem zaznavala raznolikost v pristopih medijskih prevajalcev, preučevala pedagoški proces in didaktične vidike podnaslovnega prevajanja, ne nazadnje pa je v svoje celovito razmišljanje o medijskem prevajanju vključila tudi recepcijo podnapisov pri gledalcih.
Z vidika podnaslovnega izobraževanja in posledično razvoja splošne podnaslovne kulture v Sloveniji je najpomembnejše njeno osebno, znanstveno in pragmatično utemeljeno zavzemanje za vključitev podnaslovnih vsebin v študijski program Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je kot prva predstojnica vodila od ustanovitve leta 1997 do leta 1999. V praktičnem, znanstvenem in pedagoškem delu je vselej izhajala iz ozaveščenega poznavanja jezikov in kultur v stiku, besediloslovnih zakonitosti, poznavanja teoretičnih okvirov podnaslovnega prevajanja in podnaslovnih razmer v Sloveniji. Na Oddelku za prevajalstvo je poleg predavanj iz jezikoslovnih in prevodoslovnih vsebin vodila tudi seminar in predavanja iz podnaslovnega prevajanja. Do upokojitve je sodelovala tudi na podiplomskem študiju in bila mentorica diplomskim, magistrskim in doktorskim študentom.
Dr. Ireni Kovačič se zahvaljujemo za njen izjemni in izvirni prispevek k znanstvenemu in izobraževalnemu razvoju podnaslovnega prevajanja v Sloveniji, za praktično in znanstveno znanje, ki ga je z vso predanostjo, značajsko toplino in čutom za pedagoško delo prenašala na bodoče podnaslovne in filmske prevajalce.
