Vljudno vas vabimo na predavanje mag. Mihe Pavška z Geografskega inštituta Antona Melika o snegu, ledu, plazovih, ledenikih in slovenskih tvorjenkah ter izpeljankah, ki bo v torek, 3. marca 2020, ob 16.30 na Osnovni šoli Valentina Vodnika (nova šola) na Adamičevi 16 v Ljubljani.
Čeprav sneg ni uspešnica naše letošnje zime – podobne razmere so tudi v drugih delih Alp –, pa je vendarle zelo pomemben naravni dejavnik slovenskih pokrajin. Vpliva na vreme in podnebje, to je njegovo dolgoročno različico, dragocen je zlasti kot vodni vir, zagotavlja vlažnost prsti in rastja, širi zimsko rekreacijo in turizem na snežne poljane in strmine; omogoča torej marsikaj - ne nazadnje tudi nekaj ledeniških zaplat, ki so nastale in obstale na senčni strani naših visokogorskih vrhov. Tu in tam sicer lahko povzroča tudi preglavice, predvsem, kadar ga je preveč (snežna obtežba) in ječijo pod njim stare, slabo vzdrževane ali pa nepravilno in iz napačnih materialov zgrajene strehe. Ali pa takrat, ko večja količina snega ne more več vztrajati na strmini in »se odloči« za pot navzdol kot snežni plaz. Tovrstni plazovi lahko povzročijo tako materialno škodo kot tudi poškodbe in žrtve. Najbolj pomembno za to, da do tega ne pride, je lavinska ali plazovna preventiva, skupek ravnanj in ukrepov ter znanj o snegu, ledu, plazovih in ledenikih. Ti pripomorejo k temu, da jih večinoma poznamo le kot zanimiv in slikovit naravni pojav in sestavni del vodnega kroga.
Širše gledano pa kot del naravnega ravnovesja, katerega tehtnico človek vse bolj in bolj nagiba na svojo stran oziroma sebi v prid, kar pa na dolgi rok ne bo zdržalo, o čemer nam pričajo tudi posledice podnebnih sprememb. Najbolj očitne so prav na ledenikih.
Nekaj o zgoraj omenjenih prvinah in sestavinah tudi naših pokrajin za nekatere se zdi, da postajajo eksotične, druge celo izginjajo pred našimi očmi kot tudi o iz njih izpeljanih različnih besedah in besednih zvezah, pa o slovarju Sneg in plazovi ter tudi o Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto, bo govora na našem skupnem druženju v začetku marca.
Čeprav sneg ni uspešnica naše letošnje zime – podobne razmere so tudi v drugih delih Alp –, pa je vendarle zelo pomemben naravni dejavnik slovenskih pokrajin. Vpliva na vreme in podnebje, to je njegovo dolgoročno različico, dragocen je zlasti kot vodni vir, zagotavlja vlažnost prsti in rastja, širi zimsko rekreacijo in turizem na snežne poljane in strmine; omogoča torej marsikaj - ne nazadnje tudi nekaj ledeniških zaplat, ki so nastale in obstale na senčni strani naših visokogorskih vrhov. Tu in tam sicer lahko povzroča tudi preglavice, predvsem, kadar ga je preveč (snežna obtežba) in ječijo pod njim stare, slabo vzdrževane ali pa nepravilno in iz napačnih materialov zgrajene strehe. Ali pa takrat, ko večja količina snega ne more več vztrajati na strmini in »se odloči« za pot navzdol kot snežni plaz. Tovrstni plazovi lahko povzročijo tako materialno škodo kot tudi poškodbe in žrtve. Najbolj pomembno za to, da do tega ne pride, je lavinska ali plazovna preventiva, skupek ravnanj in ukrepov ter znanj o snegu, ledu, plazovih in ledenikih. Ti pripomorejo k temu, da jih večinoma poznamo le kot zanimiv in slikovit naravni pojav in sestavni del vodnega kroga.
Širše gledano pa kot del naravnega ravnovesja, katerega tehtnico človek vse bolj in bolj nagiba na svojo stran oziroma sebi v prid, kar pa na dolgi rok ne bo zdržalo, o čemer nam pričajo tudi posledice podnebnih sprememb. Najbolj očitne so prav na ledenikih.
Nekaj o zgoraj omenjenih prvinah in sestavinah tudi naših pokrajin za nekatere se zdi, da postajajo eksotične, druge celo izginjajo pred našimi očmi kot tudi o iz njih izpeljanih različnih besedah in besednih zvezah, pa o slovarju Sneg in plazovi ter tudi o Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto, bo govora na našem skupnem druženju v začetku marca.
Kotizacija za člane in študente je 5 evrov, za nečlane 10 evrov.
Prijave sprejemamo do ponedeljka, 2. marca 2020, do 12. ure.
Kot prijava velja plačilo kotizacije, seveda pa bomo veseli, če boste prijavo potrdili tudi po e-pošti (dsftp.drustvo@gmail.si).
Podatki za vplačilo so:
TRR: SI56 6100 0000 3511 747
BIC banke: HDELSI22
Koda namena: OTHR
BIC banke: HDELSI22
Koda namena: OTHR
namen (obvezno): predavanje o snegu in plazovih
Sklic - brez sklica
Sklic - brez sklica
Referenca NRC